Veleposlaništvo RS New Delhi /Novice /
18.05.2018  

20. maj SVETOVNI DAN ČEBEL

Republika Slovenija je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Organizaciji združenih narodov predlagala, da se 20. maj razglasi za Svetovni dan čebel. Namen pobude je svetovno javnost vsako leto opozoriti na pomembnost ohranjanja čebel in opomniti ljudi, kako smo od čebel in ostalih opraševalcev odvisni. Čebele in drugi opraševalci predstavljajo neprecenljivo vrednost tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika.

 

Socialni vidik – zagotavljanje prehranske varnosti:

 

  • Od opraševanja je tako odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu. Po oceni FAO je pri 71 % rastlinskih vrstah, gojenih za prehrano ljudi, potrebno opraševanje. Še eno pomembno dejstvo: 90 % vse hrane je proizvedeno iz teh pridelkov.

     

  • Čebele in drugi opraševalci pomembno prispevajo k svetovni varnosti preskrbe s hrano. Po oceni mednarodne študije je letna svetovna proizvodnja hrane, ki je neposredno odvisna od opraševanja, vredna med 235 in 577 milijard USD.

 

  • Od dobrih 100 vrst kulturnih rastlin, ki v 146 državah sveta predstavljajo najvišji odstotek preskrbe s hrano na prebivalca, je pridelek dveh tretjin odvisen prav od opraševalcev.

                                                                                                                    

Gospodarski vidik – kmetijstvo in delovna mesta:

 

  • Kmetijska proizvodnja, ki je neodvisna od opraševanja, se je v zadnjih 50 letih podvojila, medtem ko se je kmetijska proizvodnja, za katero je potrebno opraševanje, v istem obdobju povečala za štirikrat.

     

  • Vsaka tretja žlica svetovne hrane je odvisna od opraševanja.

     

  • Nedavna študija FAO kaže, da je opraševanje tista »kmetijska praksa«, ki prispeva največ h kmetijskemu donosu. Posredno čebele in drugi opraševalci predstavljajo pomemben vir dohodka za kmete, zlasti male kmete in družinske kmetije, zlasti v državah v razvoju.

     

  • Zanemarljiv ni niti vidik, da se ta način ohranjajo in tudi generirajo številna nova delovna mesta.

 

Okoljski vidik – ohranitev okolja in biotske raznovrstnosti:

 

  • Poleg pomena čebel za uspešno kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varnost preskrbe s hrano, je treba omeniti še njihovo vlogo pri ohranjanju ekološkega ravnotežja in zagotavljanju ohranjanja biotske raznovrstnosti v naravi.

     

  • Čebele imajo s svojim delovanjem pozitivne učinke na celoten ekosistem, njegove delovanje in storitve.

     

  • Čebele so tudi dober bioindikator razmer v okolju. Preko opazovanja njihovega razvoja in zdravstvenega stanja lahko ugotovimo, kdaj se z okoljem nekaj dogaja in da je potrebno ukrepati.

     

  • V zadnjem času so čebele vse bolj ogrožene[1], to potrjujejo tudi nedavna poročila svetovno priznanih organizacij (poročilo Združenih narodov ter poročilo Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN).

 

Mednarodni vidik – trajnostni razvojni cilji (Sustainable Development Goals):

 

  • Z obeleženjem svetovnega dneva čebel bomo svetovno javnost in politične odločevalce vsako leto opozorili na pomembnost ohranjanja čebel in vse nas opomnili, kako smo od čebel in ostalih opraševalcev odvisni.

     

  • Menimo, da je treba okrepiti skupno skrb za čebele in čebelarstvo. Z dobrim mednarodnim sodelovanjem pa lahko dosežemo boljše rezultate pri zaščiti čebel in razvoju čebelarstva.

     

  • Menimo tudi, da bo pobuda pomembno prispevala k mednarodnemu sodelovanju pri reševanju globalnih problemov, kot so zagotavljanje globalne varnosti preskrbe s hrano, izkoreninjenje oziroma odprava lakote in ohranjanje okolja, v smislu da se prepreči nadaljnja izguba biotske raznovrstnosti in degradacija ekosistemskih storitev. Na ta način bomo pomembno prispevali k razvojnim ciljem tisočletja, ki so opredeljeni v Razvojni agendi do leta 2030.

 

 

 

 

Več o svetovnem dnevu čebel:

https://www.worldbeeday.org/si/

Več o dogodkih v obeležitev svetovnega dneva čebel:

https://www.worldbeeday.org/si/dogodki/kaj-in-kdaj.html

 


[1] IUCN poročilo, 2015, prva celostna ocena evropskih čebeljih vrst: skoraj 10% grozi izumrtje, dobrih 5% jih je verjetno ogroženih, za skoraj 57% vrst pa sploh nimamo podatkov.